V sodobnem izobraževalnem okolju se pedagoški delavci soočajo z izzivi, ki zahtevajo učinkovito organizacijo dela in prilagajanje nenehnim spremembam. Pomembno je ustvariti ravnotežje med poučevanjem, pripravo gradiva ter skrbjo za lastno dobro počutje. V intervjuju z diplomiranima profesoricama razrednega pouka Sašo in Nadjo iz Pedagoškega dnevnika smo iskali ključne strategije za uspešno upravljanje časa, obvladovanje stresa ter integracijo čuječnosti v vsakdanje delo pedagoških delavcev. Skozi njune izkušnje smo poiskali praktične nasvete in pristope, ki lahko olajšajo delo in prispevajo k boljšim učnim izkušnjam učencev.
V intervjuju smo se osredotočili na strategije, ki jih pedagoški delavci lahko uporabljajo za učinkovito načrtovanje delovnega dneva, zagotavljanje organizacije pouka in časa za pripravo gradiva. Razpravljali smo o pomenu uravnoteženega pristopa med poučevanjem, pripravo gradiva in skrbjo za lastno dobro počutje ter o konkretnih pristopih za učinkovito organizacijo dela. Dotaknili smo se vključevanja digitalnih orodij v delo pedagoških delavcev za optimizacijo časa in izboljšanje učnih izkušenj učencev ter strategij za obvladovanje stresa in skrb za dobro čustveno počutje v zahtevnem poklicu. Iskali smo ključne dejavnike pri obvladovanju stresa in preprečevanju izgorelosti med pedagoškimi delavci ter vključevanje elementov čuječnosti v vsakdanji pouk ter njihov vpliv na odnose z učenci in delo pedagoških delavcev. Na koncu smo se posvetili pomenu in uporabi Pedagoškega dnevnika kot nepogrešljivega pripomočka za vsakega pedagoškega delavca.
- Kako naj pedagoški delavci načrtujejo svoj delovni dan, da zagotovijo učinkovito organizacijo pouka in časa za pripravo gradiva?
Saša začenja, da vsak izkušen človek, tudi vzgojitelj in učitelj, kmalu spozna, da so spremembe edina stalnica pri opravljanju našega poslanstva. Umetnost je le v tem kako jih sprejemamo in obvladujemo. Na začetku naše poti nam lahko nepredvidene spremembe prinesejo veliko težav in včasih tudi popolnoma porušijo naše še tako izpopolnjene načrte, z izkušnjami pa spremembe postanejo izzivi, ki jih spretno rešujemo in se pri tem zavedamo, da sta vzgoja in poučevanje živ proces in zame je to tisto, zaradi česar vztrajam v pedagoškem poklicu. Ko se končajo vsi načrti, se začne pustolovščina.
Vsekakor je delo potrebno načrtovati. Meni deluje, da si napišem tedensko pripravo, ki jo nato razdrobim po dnevih, ampak jo po potrebi tudi prilagodim, spremenim vrstni red, zamenjam aktivnost ipd. Temelj tedenskega načrta je čas, ki ga prioritetno razporejam tako, da najprej poskrbim zase in svoj razvoj, nato lahko to sproščenost in ljubezen prenesem na svojo družino in posledično sem lahko bolj učinkovita pri stvareh, ki me veselijo.
Večino gradiv za delo si pripravim ob dnevih, ki so namenoma načrtovani bolj razbremenjeno. Z leti pridobiš ogromno gradiv v različnih oblikah, ki jih je pomembno le smotrno izbrati, da bo pouk čim bolj učinkovit. Generacije pa se iz leta v leto spreminjajo, zato je pomembno, da se tudi temu prilagajamo in ostanemo aktualni.
Osnovno strukturo dneva, ki je vsekakor potrebna, si po potrebi prilagaja tudi Nadja. Dneve, ko je v urniku manj ur pouka, dopolnim z načrtovanjem in pripravo gradiv ter popravljanjem izdelkov. Predvidim pa tudi dneve, ki jih namenjenim počitku od šolskega dela in te tudi označim v koledarju.
- Kako naj pedagoški delavci načrtujejo svoj delovni dan, da dosežejo uravnoteženo razmerje med poučevanjem, pripravo gradiva in skrbjo za lastno dobro počutje?
Nadja meni, da je po opravljenem pedagoškem delu dobro, da si v urniku predvidimo sprostitev. To je lahko sprehod do doma, poslušanje glasbe med vožnjo domov, kavica na soncu, kosilo z družino. Neke vrste odklop. Priprava gradiv pa se lahko naredi takrat, ko sem spet pripravljena na delo, ko je prava energija in ideje. Tako sem veliko bolj učinkovita.
- Kateri so konkretni pristopi ali tehnike, ki naj jih uporabljajo pri organizaciji dela, da zagotovijo učinkovito poučevanje in hkrati izpolnijo druge obveznosti?
Nekatere Nadjine tehnike so načrtovanje dela, zapisovanje obveznosti, seznami opravkov z okvirčki za odkljukanje. Nekateri ljudje so organizirani po naravi, drugi pa se lahko vsaj v določeni meri tega naučijo. Dodatne obveznosti si izbiram tudi tako, da jih povezujem z osnovnim delom (projekti, ki se navezujejo na učno snov, okrasitev šole pri kateri pomagajo učenci in podobno). Naučila pa sem se, da zame deluje tudi to, da obveznosti ne odlagam v prihodnost. Čim več stvari skušam opraviti takoj, da nanje ne pozabim.
Saša vidi ključ do uspešne organizacije tudi v povezovanju. Verjamem v pregovor, da več glav več ve, čeprav opažam porast individualnosti, kar je morda posledica koronskega obdobja. Nekaterim se je v tistem obdobju uspelo povezati, drugim malo manj. Povezovanje je eden od ključev do učinkovitega dela, zato je dobro, da se povezujejo vsi učitelji po vertikali ter zlasti v paralelkah, kjer si lahko delo razporedimo, se spodbujamo, delimo mnenja in prihranimo čas za druge stvari. V potek pouka lahko vtkemo tudi različne šolske projekte, da se snov ne podvaja in izkoristimo dneve dejavnosti, da učenci pridobivajo znanje čim več preko izkušenj.
V veliko pomoč mi je Pedagoški dnevnik, v katerega si ob nedeljah zapišem ključne stvari v vsakem dnevu, nerazporejene vsebine pa zapišem v prostor nad tednikom ter jih tekom tedna vključim v ustrezen dan. V tednik si beležim tudi načrtovan čas zase. Sem oseba, ki se najlažje sprosti v naravi, zato je vključena v moj vsakdan. Svež zrak mi aktivira miselni tok, ki se sprva vrti okoli vseh obveznostih, nato pa se oblaki razkadijo in pride val novih idej, možnosti in rešitve.
- Kako pomembna je podpora vodstva pri organizaciji dela in kako to vpliva na kakovost poučevanja in učenja?
Nadja meni, da vodstvo lahko podpre zaposlene predvsem tako, da jih enakomerno obremeni. Pa tudi na način, da za določene naloge prepozna in izkoristi močna področja svojih zaposlenih. Če nekaj delaš rad, bo delo bolje opravljeno in ne bo predstavljalo prevelikega bremena. Tudi Saši se zdi, da vodstvo pomembno vpliva na klimo med zaposlenimi in posledično počutje posameznika v sistemu. Pomembno je, da delo vodi transparentno, pošteno in ga enakomerno razporedi med zaposlene. Zaposleni naj imajo svoj glas pri organizaciji in načrtovanju dela, saj je to zlata vredna nit, ki kroji uspešno in učinkovito delo zavoda. Vodstvo lahko prepozna posameznikova močna področja in ga na podlagi tega vključi v delovanje zavoda. Vsak lahko prispeva svoj delež v mozaiku in se tako počuti bolj izpolnjenega in del skupnosti. Pomembno je tudi, da zaupa zaposlenim in v njihovo strokovnost. Zlasti pri sodelovanju s starši lahko vodstvo s svojim pristopom pomembno vpliva na zaposlenega. Žal zadnja leta večkrat beremo, da se vodstvo zaradi težnje zadovoljiti starše in strahu pred inšpekcijami, postavi na stran staršev ter s tem povzroči veliko škodo v odnosu do zaposlenega in mu odvzame vso kredibilnost. Pomembno se je pogovoriti, zaupati in podpreti zaposlenega ter skupaj s starši iskati ustrezno rešitev. Tudi na takšen način lahko vodstvo zelo razbremeni zaposlene, odnos starši-učitelj pa se hitro prezrcali na učitelj-učenec, zato je potrebno z reševanjem konfliktov biti zgled.
- Kako naj vključujejo digitalna orodja v svoje delo, da optimizirajo svoj čas in izboljšajo učne izkušnje učencev?
Nadja meni, da so digitalna orodja učinkovita na način, da imamo vedno pri roki nekatere predstavitve, posnetke, ponazorila, slikovni material. Ni potrebna hramba v prenatrpanih šolskih omarah. Vse je lahko v oblaku in vedno dostopno. Gradiva lahko sproti tudi dopolnjujem in obnavljam. Dobro je izkoristiti prednosti, ki jih ponuja digitalizacija, a ne na račun odnosov, izkustvenega učenja in pridobivanja znanja na konkretnem nivoju.
Saša pa opozarja tudi na nekaj negativnih učinkov, ki jih digitalizacija prinaša v šolski prostor in ki jih ne smemo zanemariti. Naša naloga je uspešno krmariti med pozitivnimi in negativnimi učinki. Digitalnost je v veliki meri prisotna pri delu že zaradi administracije. Zavodi imajo tako vse podatke shranjene v e-obliki, ponudniki e-sistemov pa staršem zaračunajo za delo, ki ga opravljamo učitelji. V kolikor imajo starši zakupljen paket obveščanja, smo učitelji primorani v sistem sprotno vpisovati vsa obvestila kot npr. pozabil je berilo, nima DN, nemiren je pri pouku idr. Zgodi se, da mama tako prejme obvestilo o pozabljeni športni opremi, ki jo nato hitro dostavi do šole in trka po oknu z vrečko v rokah. Kdo se je tu česa naučil? Otrokom krademo izkušnje iz katerih bi se lahko marsikaj naučili. Menim, da takšen sistem nadzorovanja tudi krha zaupanje med starši in otroki. Starši včasih celo prej izvejo za oceno kot učenec. Nekoč smo iskali rešitve in se pripravljali kako bomo staršem doma povedali za slabo oceno. To je bil pomemben del odraščanja, ker smo morali prevzeti odgovornost in se uriti v iznajdljivosti, danes pa so za vse to prikrajšani.
Ker se generacije iz leta v leto spreminjajo, se je temu potrebno prilagoditi in digitalnost je zagotovo ena od stvari, ki jo je priporočljivo vključiti v učni proces, vendar izbrano in z namenom, Otroci že tako živijo v digitalni dobi in so z njo v stiku ves čas, zato jim lahko ravno mi, učitelji, pokažemo, da so lahko poti do znanja različne. Npr. lahko si z otroki na posnetku ogledamo pretakanje tekočin v različno velike posode, lahko pa se v tem preizkusimo. Dokazano je, da slednji način prinaša dolgoročnejše znanje, zato je resnično potrebno pretehtati kdaj digitalnost vključimo v sam pouk. Zagotovo pa so otroci bolj motivirani, če v uro pouka vključimo kakšen kviz, igrice, interaktivne naloge, saj jim je to blizu in takrat izkoristimo njihovo pozornost za predajanje znanja.
- Kako se naj spoprijemajo s stresom in kako poskrbijo za svoje dobro čustveno počutje v zahtevnem poklicu?
Saša vidi povezavo med stresom in neorganizacijo. Stres je lahko tudi odziv na neorganizirano delo. Takrat se nam zdi, da le »lovimo gladino«, kar se pozna na našem dihanju in posledično počutju. Zelo smo razdražljivi, samo hitimo in upamo, da bomo zmogli vse narediti. Dobro je imeti vsaj okvirno ogrodje načrtovanega dela, morda še kakšen rezervni načrt in nato sprejeti, da se bo morda tekom dneva zgodilo kaj nepredvidenega. Veliko stresa v zadnjem času prinašajo tudi številna nadomeščanja. Takrat lahko pride do pretirane obremenjenosti, ki jo je tekom dneva nujno potrebno sprostiti in poskrbeti zase.
Nadja dodaja, da gotovo pomaga pogovor s sodelavci, ki si morda delijo izkušnjo.
Obe skupaj nam ponujata nekaj idej, kako lajšati stresne situacije, kot so, tehnike sproščanja (dihalne vaje, sprehod, meditacija, poslušanje sproščujoče glasbe), vodenje dnevnika hvaležnosti (v katerega zapisujemo za kaj smo v določenem dnevu hvaležni in se osredotočimo na pozitivne izkušnje). Napetost lahko sprostite tudi v naravi ali pri druženju z bližnjimi ljudmi. Z leti pa ti izkušnje prinesejo več prilagodljivosti in suverenosti ter posledično več lahkotnosti. Vsekakor pa se vsak najbolje počuti, če dela s srcem in ga delo izpolnjuje.
- Kateri so ključni dejavniki pri obvladovanju stresa in preprečevanju izgorelosti med pedagoškimi delavci?
V prvi vrsti je dobro, da imamo veselje do opravljanja pedagoškega dela. Drugo, kar je izjemno pomembno, je dobra organizacija, ki pomaga prihraniti čas in prepreči situacije v katerih se nam mudi in imamo časovno stisko. Tretje pa so tehnike sproščanja, ki nas psihično in fizično umirijo, sprostijo in napolnijo z novo energijo, razmišlja Nadja.
- Kako naj vključujejo elemente čuječnosti v svoj vsakdanji pouk in kako bo to vplivalo na odnose z učenci ter na njihovo delo?
Nadja opaža, da ljudje vedno več hitimo. Zjutraj se mudi v službo in šolo. Med poukom hitimo, da bi podali kar se da največ znanja, pri kosilu si ne moremo vzeti časa, ker v jedilnico prihaja nova skupina. Ta tempo nas spremlja tako v službi, kot tudi doma. Prav bi bilo, da se kdaj umirimo in si vzamemo čas. Za opazovanje narave na sprehodu ali ptic, ki so prišle v razredno krmilnico. Čas za raziskovanje vprašanj, ki so se pojavila med poukom. Za medsebojno poslušanje. Čas za pravljico, skupno branje in pogovor. To gradi odnose in vpliva na razvoj otrok. Učitelji in odrasli nasploh pa moramo presoditi, kaj pri pouku in v vsakodnevnem življenju lahko prilagodimo, da najdemo čas za to.
Današnji otroci znajo velikokrat presenetiti in sami pokažejo svoje tehnike sproščanja ali načine umirjanja. Nekateri to prinesejo od doma, drugi morda vidijo po televiziji. Tudi jaz z njimi delim svoje metode ali pa skupaj poiščemo kakšno novo, čisto našo, pravi Saša. Nadaljuje, da je v svetu, kjer vsi hitijo in smo iz vseh straneh obdani z digitalnostjo, pomembno imeti stik s samim seboj. Nekateri otroci so včasih povsem odsotni, kot bi živeli v virtualnem svetu, zato je pomembno, da na začetku pouka z različnimi vajami aktiviramo levo in desno hemisfero možganov ter se hkrati umirimo in povežemo. Pri poučevanju se lahko večkrat poslužujemo tehnike od gozda do drevesa, kar pomeni, da luščimo celoto do najmanjše podrobnosti. Zanimivo kaj vse lahko opazijo, če jim le omogočimo, da povežejo vse čute in raziskujejo.
Kadar smo umirjeni in povezani, se otroci tudi bolj odprejo in delijo svoja občutja. Na plan prinesejo različna čustva, ki se jih drug od drugega naučijo izražati. Vse to nas bolj povezuje, kar se kaže tudi v bolj pozitivni razredni klimi, reševanju različnih težav in v podpori drug drugemu.
- Kako naj se učijo tehnik čuječnosti in kako naj jih vključijo v svojo rutino za izboljšanje kakovosti dela?
V prvi vrsti je energija učitelja tista, ki postavi temelj za razredno klimo. Če sem mirna, si vzamem čas, ne govorim glasno in usmerjam otroke v to, da dalj časa opazujejo, opazujejo podrobnosti, razmišljajo o stvareh, ki se dogajajo okoli nas. Med poukom lahko naredimo skupaj kakšno dihalno vajo, vajo opazovanja in doživljanja lastnega telesa in občutkov, raztezno vajo, zaključi Nadja.
Saša dodaja, da lahko danes vsak preko različnih virov najde način in tehnike, ki mu najbolj ustrezajo in delujejo. Včasih iščemo preveč specifične tehnike, nato pa ugotovimo, da nam najbolj deluje, če le v miru sedimo sami s seboj in zadihamo. Vsak ima svoj sistem. Jaz izkoristim vsak trenutek ali v razredu ali avtu ali kjerkoli, da za trenutek zaprem oči in le globoko zadiham. To je zame kot nekakšen »reset«, da lahko nadaljujem z delom in vem, da bom pri tem učinkovita, saj sem v stiku s seboj.
- Kako uporaba Pedagoškega dnevnika olajša organizacijo dela pedagoških delavcev?
Nadja je prepričana, da Pedagoški dnevnik s svojimi uporabnimi rubrikami vodi k boljši organizaciji. Je odličen pripomoček predvsem za tiste, ki potrebujejo podporo pri samoorganizaciji. Saši Pedagoški dnevnik ne predstavlja le pripomočka za organizacijo, pač pa ji predstavlja knjigo, ki je samo njena in jo nosi ves čas s seboj. V njej je vse, kar ji omogoča, da uspešno izvede vsak načrtovani dan. Je njen stalni pomočnik pri načrtovanju in organizaciji dela ter preglednem zbiranju podatkov. Tako ima vse pri roki, tudi če ni internetne povezave ali če zmanjka elektrike. :)
- Zakaj je Pedagoški dnevnik nepogrešljiv pripomoček vsakega pedagoškega delavca?
Pedagoški dnevnik je premišljeno izdelan. Z vsakim letom nekoliko izboljšan, tako da podpre kar največ različnih tipov učiteljev. Ima praktične rubrike, sezname in tabele ter pregledni tedenski koledar, kamor vpisujem učne vsebine, nadomeščanja, manjkajoče učence, sestanke in druge obveznosti. Uporaben je za vse, zaključuje Nadja. Saša pa temu dodaja, da bi poleg omenjene smiselne in uporabne organizacije rubrik izpostavila oblikovanost dnevnika. Barvitost, risbe, citati, pesmi, globoke misli … vse to pomaga, da se kdaj za trenutek ustavim, pobarvam kakšen del risbe, dorišem kaj novega, preberem naključno misel … V dnevnik si večkrat zapišem zanimive prigode, rišem po navdihu in kdaj zapišem tudi kakšno rimo. Vse to lahko naredim, ker dnevnik ni obvezna administracija zavoda, ki se letno oddaja na vpogled drugim, ampak moj pomočnik v opravljanju svojega poslanstva. Pedagoški dnevnik predstavlja zgodbo nekega obdobja. Ko ga prelistamo čez čas, se spomnimo minulega leta in izkušenj, ki nam ga je prineslo.
