Ana je mamica ljubkega sinka Aleksa, ki vse prisotne v sekundi osvoji s svojim nasmeškom. Vsak mesec bomo v dnevniku razvojnih mejnikov spremljali njegove male in velike dosežke, ga spodbujali, da gre naprej novim ciljem in zmagam naproti, navijali zanj, da osvoji še najbolj zahtevne izzive, premaga vse ovire in nenehno uživa med raziskovanjem neznanega. Vedno znova bomo pokukali v njegov radovedni in igrivi otroški svet.
Veliko časa zunaj ...
Aleks je bil pri 24 mesecih zelo aktiven. Zelo veliko časa je preživljal na prostem, saj je rad plezal po igralih, se igral z žogo, vozil poganjalec, gradil gradove v peskovniku ... Takrat je bilo spomladansko vreme, zato smo bili lahko zunaj vsak dan, ko ni bilo dežja. Ko sem ga ob popoldnevih vzela iz vrtca, sploh nismo prišli do hiše. Vedno smo ostali zunaj, tudi malicali nismo notri. Vesel je bil, ko sem se mu pri igri pridružila jaz ali očka, najbolj pa je bil vedno navdušen nad obiski. Šele zvečer, ko je bil čas za večerjo, je prikorakal v hišo. Takrat pa se mu je mudilo v posteljo, saj je bil utrujen.
Včasih smo se odpravili tudi do bližnjih igral, kjer je zelo rad plezal in se spuščal po toboganu, najraje pa se je gugal. Zato je za rojstni dan za darilo dobil gugalnico.
Resnično moram pohvaliti tudi vrtec, ki ga Aleks obiskuje. Veliko časa preživijo zunaj, še posebej, ko je lepo vreme. No, če pa je deževno, so na terasi pod streho. V igralnici ostanejo samo ob močnem vetru in v največjem nalivu. Menim, da je to fenomenalno, da so ves čas zunaj. Organizirajo tudi ogromno gibalnih aktivnosti, kar je super.
Občasno Aleksa peljem na telovadbo, kjer imajo tudi različne gibalne naloge, poligone, igre ... Všeč mu je, zato ni žalosten, ko ga za eno uro pustim v telovadnici.
Krepitev ravnotežja
In moram omeniti, da je bil s poganjalcem zelo suveren. Imel je zelo dobro ravnotežje, ki ga je krepil na morju tudi s hojo po kamenčkih. Doma je krepil to tako, da je hodil po robniku pred hišo. Po tleh smo mu tudi risali s kredo črte, da je hodil po njih. Z očkom sva mu tudi pripravila različne poligone – to je bilo vriskanja in smejanja! No, privlačile so ga tudi višje betonske ograje. Vedno je moral stopiti na njo in hoditi po njej. Ja, seveda smo ga pri tem podvigu še morali držati za roko.
Največ na tem razvojnem področju pa mu je prinesel penasti delfin, ki ga je prav tako dobil za darilo za rojstni dan. Super je, ker se lahko na njem v hiši guga, ko je slabo vreme. Tako ga ima rad, da ga pogosto postavimo tudi pred hišo na travo in potem pleza in pleza po njem ter se guga. Resnično z njim krepi ravnotežje. In če slučajno pade na tla, je na mehki, travnati podlogi, tako da ni solzic. Odličen pripomoček! Dejansko pa mu je všeč zato, ker je v obliki živali. Res ima rad živali. In ko sem mu pojasnila, kje živi delfin, je bil navdušen. Aleks mi je odvrnil, da tudi on sam obožuje vodo kot delfin. Hihihi ...
Kot sem že večkrat omenila, imam rada pripomočke oz. igrače, ki imajo več namembnosti. Ta delfin je namreč lahko stopnička, pručka, sedež, gugalnica, plezalo, ovira za preskakovanje ... Drugi plus, ki mu pripisujem je ta, da je mehak in lahkoten za vzdrževanje. En dva tri ga lahko očistim.
Še enkrat moram izpostaviti, da je ta pripomoček (delfin) za učenje ravnotežja ravno prav širok, da ni pretežek za otroka, hkrati pa je ravno prav ozek, da je otroku izziv za ravnotežje. Dobro je tudi to, ker ni previsok – če slučajno otrok izgubi ravnotežje, ni nevarno, ko pade. Ravnotežje je na splošno zelo pomembno za življenje. Če imaš dobro ravnotežje, si stabilen. Če si stabilen, lahko izvajaš ustrezno razne gibalne naloge. Menim, da je ravnotežje nekakšna baza za vse naprej.
In pri starosti 24 mesecev je Aleks znal zelo dobro loviti ravnotežje. Kot sem že v prejšnjih dnevnikih razkrila – je zelo pozno shodil. In ko je enkrat shodil, je bil pri hoji 100-odstoten. Lovljenja ravnotežja, padanja ni bilo. Hopsanje in skakanje po eni nogi mu pri tej starosti še ni bilo izvedljivo, zagotovo pa mu bo postopoma tudi to uspelo. Skakanje in preskakovanje nižje ovire pa mu je šlo odlično.
