Manja Plesničar je mamica dveh otrok in velika ljubiteljica živali. To je tudi razlog, da imajo doma kar tri pse, činčilo, zajčka in akvarij. Po izobrazbi je diplomantka marketinga, s specializacijo CDMP (Certified Digital Marketing Professional), in diplomantka Londonske šole za odnose z javnostmi. Tudi sicer je velika zagovornica digitalizacije in vseh novodobnih naprav, ki nam le-to omogočajo. »Žal nisem »papirnat« človek in, če stvari nimam v digitalni obliki, je le-ta vsekakor izgubljena,« pravi.  V prostem časa se trenutno posveča predvsem TikToku in raziskovanju le-tega, sicer pa zelo uživa v šivanju in ustvarjanju lastnega nakita. No, kolikor ji ob vseh obveznostih pač ostane prostega časa. Vabljeni k branju zanimivega intervjuja s solastnico Minicityja in vodjo marketinga.

 

Kdaj se je začela tvoja poslovna pot v Minicityju?

 

Moja poslovna pot v Minicityju je razdeljena na dva dela. Še preden sem postala del ekipe v Minicityju, sem namreč delala v velikem distribucijskem podjetju, kjer sem sodelovala s številnimi globalnimi blagovnimi znamkami in skrbela za njihove promocijske aktivnosti na območju Slovenije. In že takrat sem v Minicityju videla odlično priložnost za prepoznavnost blagovnih znamk in njihov nastop na trgu na popolnoma drugačen način. Prav zaradi tega sem eni izmed globalnih blagovnih znamk, ki je v Minicityju prisotna še danes, to priložnost tudi predstavila. Tako se je začela moja prejšnja služba prepletati z Minicityjem, saj sem bila zadolžena za potek aktivnosti in skrb za sodelujočo blagovno znamko v Minicityju. Že takrat sem spletla prijateljske vezi (predvsem) z Jasno in ničkolikokrat sva se dobili izven službenega časa na kosilu ali pijači. Takrat sva čvekali predvsem o privatnih zadevah in najino zaupanje se je iz srečanja v srečanje poglabljalo. No, po določenem času pa je tudi Minicity iskal novo vodjo marketinga in seveda sem se prijavila tudi jaz. :-)

 

Se spomniš svojih prvih delovnih dni?

 

Joooooj, ti so bili izredno pestri. Službo sem namreč nastopila ravno v času pred enim izmed največjih dogodkov, ki jih je Minicity v tistem času prirejal ob povečanju svojih prostorov. Tako da časa za uvajanje praktično ni bilo. :-) Lotila sem se dela z vso vnemo, kakor sem najbolje znala, in pripomogla k uspešnemu dogodku, ki smo ga takrat izpeljali. Spomnim se, da sem že mesec pred tem preučevala vse možne javno dostopne kanale, ki so mi bili na voljo, in hotela sem usvojiti prav vsak centimeter tega fantastičnega mesta za otroke.

 

Kaj bi izvedeli o tebi, če bi pocukali za rokav tvoje sodelavce? Hm ... kaj pa šefe?

 

Jah, verjetno bi rekli, da večkrat grdo gledam :-), predvsem pa, da sem zelo zahtevna. Vsaj tako si mislim. Res je, da znam biti zelo stroga, kar vsakemu zmeraj ni po godu, vendar sem izjemno srčna oseba. Verjetno bi me opisali tudi kot osebo, ki me je treba spoznati. Saj veste, da obstajata dva skrajna pola ljudi – tisti, ki so ljudem enostavno všeč na prvi pogled, in tisti, ki se jih na prvi pogled morda malček ustrašiš. :-) In jaz vsekakor spadam v drugo skupino. Kar pa zame karakterno vsekakor ne drži. Vsakemu dam enako priložnost in z vsakim vedno ravnam enako spoštljivo. Sem mnenja, da smo vsi ljudje enaki pod kožo in, ne glede na status, delovno mesto, starost ali druge razlike, nas to kot osebe ne opredeljuje. Sem pravična in najbolj sovražim hinavščino. Če bi vprašali tiste, ki me poznajo že mnogo let, pa bi rekli, da sem predvsem oseba, ki kar »vlečem« nase tisto negativno energijo, ki obkroža druge. S tem mislim predvsem na to, da se mi ljudje zelo hitro zaupajo in v meni najdejo tolažbo. Direktor pa bi rekel predvsem, da sem naporna. :-)

 

S tabo je v kreativnem otroškem mestu zapihal nov veter. Kakšne novosti si uvedla?

 

Bi rekla, da novosti prihajajo predvsem s pripravljenostjo sprejemanja le-teh v okviru celotne ekipe. Je pa to trdo delo, saj je treba ustaljene delovne postopke prestaviti v drugo smer. Tako veliko delamo na digitalizaciji, uvedli smo kar nekaj sprememb glede promocijskih materialov, ki so bili prej večinoma v tiskani obliki. Mnogo več kot v preteklosti smo začeli delati na družbenih omrežjih in se posvetili grajenju »communityja«. Skozi procese, ki smo jih usvojili, tudi mnogo bolje negujemo pristne odnose s strankami. Okrogle trebuščke smo v celoti prenesli na splet in s tem projekt še nadgradili, predvsem pa mu prinesli dodatno prepoznavnost. Skratka projektov se lotevamo celostno, predvsem pa to delamo v sklopu celotne ekipe, saj vsak posameznik tega ne bi zmogel.

 

Na katere Minicityjeve projekte si še posebej ponosna?

 

Uffff, teh je izjemno veliko. Vsakodnevna skrb za družbeno odgovornost je vsekakor ena izmed temeljnih. Videti vesela in nasmejane obraze otrok in staršev, ki naše mesto zapuščajo z veliko novega znanja, je pa sploh pika na i. Ponosna sem predvsem na ekipo, ki v najbolj nemogočih razmerah (v času COVIDA) ni obupala, ampak smo staknili glave in zagnali nove projekte, s katerimi je naše mesto postalo še bolj prepoznavno. Tako smo Minicity in Okrogle trebuščke v celoti prenesli na splet, s svojimi obiskovalci pa zgradili še močnejše vezi. Ponosna sem na to, da lahko vsako leto podarimo vsaj 1.000 vstopnic za Minicity v dobrodelne namene in s tem razveseljujemo otroke iz šibkejšega okolja. Ponosna sem, da z Okroglimi trebuščki ne samo predajamo koristno znanje nosečnicam, ampak tudi doniramo Porodnišnici Postojna in s tem pripomoremo k boljši opremljenosti ali raziskavah za novorojenčke. Ponosna sem, da lahko skupaj z našimi partnerji vsako leto razveselimo več tisoč otrok z brezplačnimi koncerti. Skratka ogromno je vsakdanjih malenkosti, ki so same po sebi zelo velike stvari, na katere smo lahko ponosni prav sak dan.

 

Tvoje delo je zelo pestro in »slišati ter videti« moraš več kot 60 partnerjev, ki sodelujejo z Minicityjem. Kaj je ključno, da lahko na koncu dneva rečeš: »To sem uspešeno opravila.«

 

Ja, najprej je treba vedeti, da sem navzven zelo neorganizirano bitje. Občudujem ljudi, ki delujejo po seznamu opravil in se tam tudi znajdejo, saj sem jaz popolno nasprotje. Je pa res, da moj spomin zaenkrat še odlično deluje, tako da lahko tudi sama delujem v svojem organiziranem kaosu. :-) Mnogo je takšnih dni, ko se na koncu dneva vprašam, ali sem danes sploh kaj naredila? Ampak dejstvo je, da vsak dan postoriš en delček mnogo širše zgodbe, ki potem vodi do končnega rezultata. Uspešno opravljeno delo zame pomeni predvsem zadovoljne partnerje, ki z nami ostajajo, in obisk Minicityja, ki je iz leta v leto večji.

 

Kaj so tiste lastnosti, ki te označujejo kot dobro vodjo marketinga?

Ufff, težko vprašanje, predvsem, če ga moraš odgovoriti za samega sebe. :-) Rekla bi, da mora biti dober vodja marketinga predvsem v soglasju s prodajno ekipo in pri nas z animacijsko ekipo. Brez tega se v Minicityju namreč ne morejo roditi velike zgodbe. Če bi morala izpostavit eno lastnost, je to predvsem ta, da me ni strah poskusiti novih stvari, novih orodij. Predvsem pa si moraš vzeti sam dovolj časa, da si konstantno v trendu. To v marketingu pomeni tudi izven striktnega delovnega časa, ko si vzameš čas, da se izobražuješ, slediš trendom in smernicam, saj si le tako lahko na tekočem z vsem, kaj se dogaja. Druga lastnost, ki jo moraš imeti, pa je sposobnost komuniciranja s sodelavci. Zakaj? Ker je treba vse novosti predstaviti na način, da bo z njimi »dihala« celotna ekipa in se z njo tudi strinjala.

 

Minicity je tako ne samo kreativno otroško mesto, ampak tudi marketinška agencija, ki se lahko pohvali z dobrimi rezultati, saj sledi novodobnim trendom in postavlja nove mejnike. V čem je njena moč?

 

Predvsem v dobrem poslušanju sodelujočih partnerjev in zmožnosti videti večjo sliko. Povezovanje tako veliko partnerjev namreč prinaša nove priložnosti za velike zgodbe. In nove priložnosti za postavljanje novih trendov. Pomeni tudi, da lahko več zgodb povežeš v popolnoma novo, ki ima še večji učinek. In v povezovanju je njena moč. Pri nas partnerji niso konkurenca, torej se ne borijo vsak za svoj kos pogače, ampak so del večje družine podjetij, ki skupaj doseže mnogo več kot vsak posameznik.

 

Zagotovo naletiš pri svojem delu tudi na zanimive izzive. Kako se soočaš z njimi?

 

Jah, tem kar ni konca. :-) So kar stalnica, če moraš usklajevati dve področji – B2B in B2C, zraven pa skrbeti še za branding, ki mora biti na prvem mestu. Vsak izziv predstavlja novo priložnost za rast – vsakega posameznika in tudi celotnega podjetja. Tako da prvoten stres in nezadovoljstvo hitro premaga energija, s katero se lotim izziva, in ga tudi opravim. :-)

 

Ne samo da si vrelec neustavljivih vrhunskih idej za kreativne koncepte, zelo spretna si tudi pri prodaji, pogovorih z bodočimi partnerji, spretna si pri analiziranju, poračunavanju, komunikaciji s sodelavci in še marsičem. Kaj je po tvojem mnenju temelj za takšno znanje in spretnosti?

 

Nikoli se nisem omejevala na posamezno področje delovanja. Vedno sem na stvari gledala širše in prebrala marsikateri članek ali uspešno zgodbo tudi, če se ni dotikala izključno mojega področja. Res je, da preferiram tiste aktivnosti, ki so bolj povezane z marketingom, vendar v malem podjetju ni prostora za omejevanje. V majhnem podjetju, z malo ekipo, mora biti sposobnost vsakega posameznika pogledati izven svojega okvirja in poprijeti tudi za delo, ki mu ne diši najbolj. Veliko prostega časa namenim raznoraznim izobraževanjem, ki zadevajo tako področje marketinga, kakor komunikacije in duševnega zdravja. Predvsem pa mnogo brskam po spletu in stvari preizkušam tudi sama. :-) Prav šivanje in izdelava nakita sta tisto, čemur nisem nikoli posvetila formalnega izobraževanja, ampak sem enostavno zavihala rokave in se v tem preizkusila. :-) Seveda pa moraš imeti v sebi vsaj kanček kreativne žilice, da te to sploh veseli. :-)

 

Ustanovitelji Minicityja so v tebi prepoznali talente in sposobnosti ter te povabili k solastništvu majhnega mesta. Kako gledaš na takšno zaupanje? Zakaj si se odločila za tako velik korak tudi sama?

 

To je bila velika prelomnica v mojem življenju. Predvsem zaradi nivoja zaupanja, ki mi je bilo ob tem izkazano. Tako da odločitev ni bila prav nič presenetljiva, ker sem takoj skočila in priložnost tudi izkoristila. Minicity in vsi njegovi pripadajoči projektih so mi zlezli pod kožo in vsakodnevno vidim velik potencial tako v obstoječih, kakor tudi novih projektih. Predvsem pa nisem oklevala zaradi dejstva, ker je tako velik korak tudi nadgradnja trenutnega stanja, ki vsaj meni osebno, pomeni velik korak naprej tudi na moji osebni poti. Predvsem pa s(m)o Minicity ljudje. In če sedaj pogledam na ekipo solastnikov Minicityja, lahko brez vsakega zadržka rečem, da bi z njimi skočila tudi v druge, z Minicityjem nepovezane projekte, brez kančka strahu, da nam bo zastavljeno tudi uspelo. Postali smo prijatelji in tkali globoko zaupanje, kar je dandanes najbolj pomembno tako v zasebnem, kakor tudi v poslovnem življenju.

 

Ker smo izpostavili toliko raznovrstnih delovnih nalog, ki jih opravljaš, nas zanima, kako je videti tvoj delovnik? Kdaj se začne? Kdaj napišeš zadnje elektronsko sporočilo?

 

No, ta del moram odgovoriti malo tišje, da me ne sliši mož. :-)V tem pa sem res slaba. V balansiranju poslovnega in osebnega življenja namreč. Bi rekla bolj, da se moj delovnik nikoli ne konča. V moji glavi se konstantno vrtijo nove ideje, konstantni pogovori sama s seboj, kje smo in kaj bi lahko še izboljšali. Moj delovnik se tako premnogokrat konča izjemno pozno, zadnje elektronsko sporočilo pa je poslano pozno ponoči. Ampak menim - ko si enkrat osebno udeležen v solastniški stukturi kateregakoli podjetja, je pač tako. S solastniki se tako mnogokrat srečujemo ob poznih večernih urah ali ob vikendih, ko najdemo čas za »brainstorming« in sprejemamo nove odločitve. Če pogledam današnji, ponedeljkov, urnik, imam zadnje srečanje predvideno ob 18.15, tako da pred 20. uro sigurno ne bom doma. :-)

 

Kako ti uspeva usklajevati družinsko in poklicno življenje?

 

Kot sem omenila že prej, sem tukaj malenkost slabša. Pa to ne pomeni, da me moji otroci ne vidijo ali, da ne uživamo skupaj. Imam dve čudoviti najstnici, s katerimi preživljamo čas skupaj tako ali drugače, večinoma brez urnika ali nekih planov. Ob večernih sprehodih, pogovorih, ki trajajo dolgo v noč (ko bi obe morali že zdavnaj spati), :-) ali ob sproščenem nakupovanju. Je pa res, da imam izjemno razumevajočega moža, ki moje poti ni nikoli oviral, in je zmeraj razumel, zakaj sem včasih tudi na plaži s prenosnikom in govorim po telefonu takrat, ko bi morala z njim gledati večerni film. :-) Vsekakor pa to prinese druge ugodnosti, ki jih začnejo tudi otroci počasi spoznavati in ceniti. Brez podpore vseh članov, pa se vsekakor ne bi mogla razvijati na takšen način.

 

Nedvomno si v teh letih v pisarni Minicityja doživela veliko tudi navdihujočih, zabavnih in vznemirljivih uric. Prosim, deli z našimi bralci trenutek, ki se ti je za vedno vrezal v spomin.

 

Teh »štorij« je ogromno in govorila bi lahko ure in ure. Kot sem namreč že prej omenila, sem prišla v Minicity takrat, ko je bilo dela res ogromno, zaradi priprave ne dogodek. In ves mesec smo vsi hiteli sem ter tja, odnosov v pisarni sploh nisem mogla dojemati na način, kot bi bilo to treba. In ves mesec smo se ukvarjali vsak s svojim delom, da je bil dogodek nato resnično uspešen. Na dan dogodka smo bili v Minicityju vsi že ob petih, da smo poskrbeli za zadnje podrobnosti, vezane na novinarsko konferenco, s katero se je dogodek tudi začel. Po uspešno izpeljani konferenci, pa smo hiteli naprej, da je vse potekalo kot po maslu. In takrat, nekje v največjem navalu vsega, se je mimo mene po hodniku sprehodil naš direktor, ki ga takrat še nisem tako dobro poznala. Ustavil me je in rekel: »Manja, hvala za vse.« V tistem trenutku mi je to pomenilo največ, kar ti lahko nekdo da, saj sem vedela, da sem tudi sama doprinesla k uspešnosti projekta, četudi sem bila v podjetju zaposlena šele dober mesec. Morda se bo komu zdelo to smešno, ampak meni so te besede še več dni odmevale v mislih. Vedela sem, da je bila moja odločitev o spremembi poslovne poti prava in da je to ekipa, s katero bomo zapisali še mnogo uspešnih zgodb. Kot sem že prej omenila – odnosi so res temelj vsakega delovanja. In majhna beseda ali dejanje je tisto, kar nas dela velike ljudi.

 

Kakšno vizijo imaš za Minicity v prihodnosti? Kaj si lahko obetajo mali in veliki obiskovalci?

 

Minicity bo vsekakor nadaljeval s svojim uspešnim poslovanjem in v svoji srži ohranil čut za družbeno odgovornost na vseh nivojih poslovanja. Vsakodnevno pa se trudimo pridobiti nove, poučne in zanimive vsebine, ki bi jih lahko zagotovili svojim malim in velikim obiskovalcem. Vsekakor nas v tem letu ponovno  čaka en velik, glasbeni dogodek, ki bo posvečen predvsem mladim in družinam z majhnimi otroki, da vsaj malo zabrišemo stiske in različna čustvovanja, ki so se rodila v času epidemije. Vsega pa ne smem izdati, vam bomo pa v kratkem zaupali še nekaj novosti. :-)

 

Kakšno popotnico bi dala mladim, ki se spogledujejo z delom v marketingu?

 

Odprite vsa čutila, na vseh nivojih. Ne omejujte svojih sposobnosti in svojih kreativnih idej v majhne škatlice, ampak razprite krila. Samo tako lahko dandanes v hitro razvijajočem svetu in z vsak dan novo nastalimi omrežji najdeš tisto, v čemer boš blestel. Ne omejujte se na vsa področja, ampak najdite svojo tržno nišo, tisto, ki vam gre najbolje od rok, in tam specializirajte. Marketing je vsekakor po mojem mnenju eden izmed poklicev prihodnost, ga pa »tepe« dejstvo, da marketing ni najbolj oprijemljiva stvar. In prav zaradi tega se vsakemu po malem zdi, da je strokovnjak za marketing. Pa žal ni tako. Je srčno in naporno delo, ki zahteva poslušanje, komunikacijske in analitične sposobnosti, in pa kreativno žilico za novonastale ideje. Ampak vsakemu lahko uspe, če bo le našel toliko energije, da se bo temu dodobra posvetil in se na tem vsakodnevno izpopolnjeval.