Mastercard je v najnovejši raziskavi Masterindex preverjal nove plačilne trende in posledice Covid-19 na plačilne metode in navade Slovencev. Po sprostitvi epidemioloških ukrepov je zaznati vse več optimizma. Ta se kaže kot vse večje zaupanje v kartična plačila, ki jih Slovenci vse pogosteje uporabljajo tudi ob plačilu nižjih zneskov, kot tudi v povečanem načrtovanju potovanj v tujino, kamor se bo večina Slovencev odpravila z avtom v sosednje države (večinoma Hrvaško), kar nekaj pa jih bo za počitniški oddih kupilo letalsko karto. Optimizem pa je zaznati tudi na področju plačevanja z mobilnim telefonom, ki sicer po pogostosti uporabe še niso dosegla deleža kartičnih plačil, a se kljub temu ponaša z vse večjim deležem priljubljenosti. Ta je v letošnjem letu celo bistveno večji, kot je bil pred dvema letoma.
Slovenske spletne trgovine bolj priljubljene kot tuje.
Spletno nakupovanje ohranja nivo priljubljenosti, kot ga je zabeležilo pred epidemijo – 75 % Slovencev spletno nakupuje vsaj včasih.
Velika večina (68 %) je v preteklem mesecu opravila spletni nakup in dodatnih 19 % v zadnjih treh mesecih. Delež vprašanih, ki so v zadnjih 12 mesecih opravili vsaj en nakup, se je v primerjavi s preteklim letom podvojil (6 % v letu 2022; 3 % v letu 2021). Več kot 60 % vprašanih spletno nakupuje v enaki meri kot pred epidemijo, delež pa je višji v primerjavi z letom 2021 (58 %).
Vse več jih pri izbiri spletnih trgovin izbira slovenske (45 %), vse manj pa je tistih, ki spletni nakup opravijo v tuji spletni trgovini (36 %), kar kaže na močno podporo lokalnemu.
Spletni kupci večinoma kupujejo oblačila, obutev in modne dodatke (56 %), gospodinjske aparate (40 %) in elektronske naprave (39 %). Nakupi za potovanja in prosti čas (19 %) pa so že skoraj dosegli raven potrošnje pred epidemijo, kar gre pripisati odpravi nekaterih strožjih epidemioloških ukrepov. Kot rezultat omenjenega pa je prav tako zaznati povečanje izdatkov za potovanja in kulturo.
Med nakupi, opravljenimi v tujih spletnih trgovinah, so se pogosteje kot v slovenskih znašli izdelki in storitve, vezane na potovanja ter investicijske storitve, v slovenskih spletnih trgovinah pa pogosteje obutev, oblačila in modni dodatki, gospodinjski aparati, kozmetika, izdelki za hišne ljubljenčke in storitve, povezane s kulturo (vstopnice).
Plačilo z mobilnim telefonom opravilo že več kot polovica Slovencev, priljubljenost vztrajno raste.
Mobilne denarnice so za plačilnimi karticami najpogosteje uporabljen način mobilnega plačila. Do letošnjega leta je namreč z mobilnim telefonom plačalo že 51 % Slovencev. 24 % jih je uporabilo mobilne denarnice svoje banke, eden od sedmih pa je posegel po drugih plačilnih metodah. Le malo je tistih, ki za mobilno plačilo ne bi izbralo plačilne aplikacije, v nasprotju z 84 %, ki so naklonjeni tovrstnemu plačevanju. Več kot polovica vprašanih (55 %) pa bi mobilno aplikacijo uporabila le, če bi to ponujala njihova banka. Odstotek v primerjavi s preteklimi leti narašča (52 % v letu 2021; 40 % v letu 2020).
Potrjevanje spletnih nakupov z mobilnim telefonom v letošnjem letu beleži višji delež v primerjavi s preteklimi leti (49 % v letu 2022; 43 % v letu 2021; 35 % v letu 2020) – presenetljivo pa je tudi višji delež nekaterih fizično opravljenih nakupov, npr. v restavracijah, kar kaže na posledice odprave epidemioloških ukrepov. Dve tretjini uporabnikov pri mobilnih plačilih uporablja mobilno banko (66 %), eden od sedmih pa mobilni telefon za plačila na mestih nakupa (15 %).
Tri četrtine Slovencev (75 %) pričakuje varna plačila z metodo potrjevanja spletnih plačil iz mobilne aplikacije in več kot 60 % enostavnost tovrstnega načina plačila. Vprašani prav tako pričakujejo, da aplikacija zagotavlja uporabniku prijazno izkušnjo (49 %) in možnost učinkovitega sledenja izdatkom (48 %), čeprav je potrebno poudariti, da vsi trije dejavniki z leti izgubljajo na pomembnosti. Preprostost plačil je še v letih 2019 in 2018 dosegla 93, %, uporabniku prijazna izkušnja 62 % in možnost učinkovitega sledenja izdatkom 62 % v letu 2020 ter 66 % v letu 2019.
Varnostna koda je najpogosteje uporabljena metoda potrjevanja spletnih plačil.
Četrtina (24 %) imetnikov plačilnih kartic se kot metodo potrjevanja spletnih plačil poslužuje varnostne kode, eden od šestih Slovencev uporablja mobilno denarnico ali metodo potrjevanja spletnih plačil, prek plačilne aplikacije banke (19 %) oziroma kodo PIN (18 %), pri čemer se je prvi delež povečal v primerjavi z letom 2021 (mobilna denarnica ali potrjevanje spletnih plačil prek plačilne aplikacije banke 14 %).
Nekaj manj kot polovici imetnikov kartic se zdi metoda potrjevanja spletnih plačil prek mobilnih aplikacij priročna in jo celo redno uporablja (47 %).
Če bi lahko izbrali katerokoli metodo, bi petina Slovencev izbrala skeniranje prstnih odtisov (21 %), podoben delež (20 %), pa tudi varnostno kodo prek mobilne banke ali SMS-a, kar je več v primerjavi z letom 2021 (17 %). Le 10 % Slovencev bi kot svojo metodo potrjevanja spletnih plačil raje videlo v obliki aplikacije, lastne banke ali mobilne denarnice. Priljubljenost omenjene pa se je prav tako povečala (7 % v letu 2021; 4 % v letu 2020). Druge biometrične metode preferira le nekaj Slovencev.
Geslo za enkratno uporabo (80 %) in skeniranje prstnih odtisov (78 %) sta po oceni Slovencev najbolj zaupanja vredni metodi, kot še najmanj varno pa ocenjujejo prepoznavo obraza (57 %). Pri metodah potrjevanja spletnih plačil Slovenci ocenjujejo varnost bančnega računa (57 %) kot najpomembnejši dejavnik, na pomembnosti pa vse bolj pridobiva enostavnost postopka (13 %), ki je, kot kažejo rezultati, pomembnejša od hitrosti (8 %).
Po odpravi omejitev Slovenci načrtujejo več počitnikovanj v tujini.
Z odpravo epidemioloških omejitev covid-19 vse več Slovencev potuje v tujino. Ta so se v primerjavi s preteklima letoma povečala kar za polovico (63 % v letu 2022; 43 % v letu 2021) po sprostitvi omejitev epidemije, vendar še ni doseglo ravni pred epidemijo (83 % v letu 2019 v 82 % v letu 2018). Tudi načrtovanje počitnikovanja je preseglo dosežene ravni preteklih let, kar 66 % Slovencev namreč načrtuje, da bo v prihodnjih šestih mesecih počitnikovala v tujini, od tega jih je 76 % izbralo Hrvaško, dobra petina pa bo do svoje destinacije počitnikovanja opravila tudi več kilometrov; v primerjavi s preteklim letom se je ta delež celo podvojil (iz 11 % v letu 2021 na 22 % v 2022).
»Veseli nas, da je glede na izsledke raziskave jasno, da se v letošnjem letu z vse blažjimi omejitvami med potrošnike ponovno vrača optimizem. V tako težkih gospodarskih časih smo ostali povezani ter z nakupovanjem v slovenskih spletnih trgovinah še naprej podpiramo lokalno. Prav tako je lepo videti, da posledice sproščanj ukrepov ugodno vplivajo na področje turizma, da so se ljudje sprostili in z veliko mero zagnanosti načrtujejo zaslužen poletni oddih. Z vrnitvijo takšnega optimizma lahko ljudje v Sloveniji nakupujejo z zaupanjem, saj vedo, da lahko z varnostjo, ki jo nudi Mastercard, plačujejo kakor hočejo, kadar hočejo« je povedal Luka Gabrovšek, poslovni direktor družbe Mastercard v Sloveniji.
Večina Slovencev se bo na počitnikovanje odpravila z avtom (84 %), a z letošnjim letom se je tudi povečal delež tistih, ki bodo potovali z letalom (25 %). Vse bolj priljubljena metoda plačila na počitniški destinaciji je plačilna kartica, to uporablja že več kot polovica vprašanih (54 %). Kartična plačila v tujini pa so sicer najpogosteje uporabljena na bencinskih črpalkah (60 %), nakupu živil (56 %), v restavracijah (46 %) in za plačilo nastanitev (44 %).
Kartično plačevanje tudi ob nižjih plačilnih zneskih
Plačilna kartica ostaja najbolj priljubljena metoda plačevanja med Slovenci (86 % v letu 2022; 84 % v letu 2021; 82 % v letu 2020; 78 % v letu 2019). Čeprav se pogostost v njeni rabi v primerjavi s preteklim letom (84 %) ni bistveno spremenila – velika večina Slovencev (86 %) jo namreč uporablja tedensko oziroma pogosteje – je skozi leta zaznati porast v tedenski rabi kartice prek spleta (20 % v letu 2022; 20 % v letu 2020; 17 % v letu 2019; 12 % v letu 2018) in zmanjšanje deleža tistih, ki plačilno kartico pri spletnem nakupovanju uporabljajo redko (26 % v letu 2022; 29 % v 2019; 31 % v letu 2018) oziroma nikoli (13 % v letu 2022; 17 % v letu 2020; 21 % v letu 2019; 22 % v letu 2018).
Več kot polovica (53 %) uporabnikov kartic raje uporablja debetne kartice, ko plačuje v trgovinah, na bencinskih črpalkah in v restavracijah. Ta delež se z leti povečuje (48 % v letu 2021; 43 % v letu 2019).
Priljubljenost kartičnega plačila beleži trend plačevanja nižjih plačilnih zneskov. Večino vprašanih, dobre dve tretjini (69 %), bi s plačilno kartico plačala znesek, ki znaša najmanj 5 EUR ali manj, kar je opazno več v primerjavi s preteklimi leti (62 % v letu 2020; 54 % v letu 2019; 56 % v letu 2018).
