Iz dnevnika svetovnega popotnika Kompas deli z vami zelo zanimiv zapis … Vabljeni k branju.
Že davno nazaj sem, dragi dnevnik, zapisal, da si enkrat v življenju želim opazovati polarni sij, tako imenovano auroro borealis. Nisem znanstvenik, vem le, da je polarni sij posledica tega, da Sončev veter (elektroni in protoni visokih energij v magnetosferi), skupaj z ioni kisika in dušika, pride v stik z Zemljinim ozračjem. Aurora borealis je vidna ponoči, pojavlja pa se v polarnem območju, torej severneje od severnega tečajnika 66°.
Islandija je zaradi svoje lege idealna destinacija za opazovanje. Optimalno obdobje je med septembrom in aprilom, predvsem v času, ko so noči bolj temne (ni polne lune) in čim bolj jasne. Izven velikih mest je verjetnost občudovati jo veliko večja, saj v naseljih moti svetloba mestnih luči. Vse ostalo, pravim, pa je v rokah narave in sreče, Sonca in Zemlje, škratov in trolov, bogov in vikinških duš.
Oh, kako sem se zaljubil v ta neverjeten planet, imenovan Islandija! Še preden sem videl auroro borealis. Kako me je osupnila ta neokrnjena in pristna narava! Kot da bi vrhunski umetnik izdelal kuliso za domišljijski film in pesnik pisal odo življenju: slapovi in ledeniki kot prispodoba moči narave, gejzirji in naravna termalna kopališča kot prispodoba edinstvenosti otoka, vulkani in črne plaže lavinih nanosov kot prispodoba vzdržljivosti in trajanja, energija škratov in trolov ter ljubkost islandskih ponijev in ovac pa kot prispodoba gostoljubnosti. Potem pa sem zagledal še njo! Aurora borealis brez dvoma upravičuje svoj sloves enega najlepših naravnih pojavov na svetu, na Islandiji še posebej.
O tem, koliko sem se naposlušal med mojimi potovanji po severu o Božičku, sem že pisal. Predvsem o tem, kje je res doma, saj se skorajda vsaka dežela iznad severnega poldnevnika izdaja za njegov dom. A to, da doživiš pristen občutek sreče, tisti prvinski, otroški, pravi občutek sreče, ko ga srečaš, tega najpomembnejšega moža z Laponske, je neizpodbitno dejstvo. Povem vam, v Rovaniemiju na Laponskem, kjer je doma in kjer ima svojo pisarno, sem doživel pravo pravcato pravljico – dirkanje z motornimi sanmi po zasneženih ravninah, vožnja s pasjo vprego skozi čaroben finski gozd, v tišini in snežni belini polarne noči, čaj ob ognjišču v družbi severnih jelenov, aurora borealis, prvič tudi v rožnatih in ne le zeleno-rumenih odtenkih, skozi stekleno streho lesene kabine, kjer sem prenočeval v zavetju pristne narave severa, pa vikinško pivo v čisto pravem ledenem baru v ledenem hotelu, pa seveda srečanje, fotografiranje in vljudnostni pogovor z Božičkom …
Moje zadnje srečanje z auroro borealis pa sem doživel na otočju Svalbard ali Spitzbergi v Arktičnem oceanu, na pol poti med Norveško in severnim polom, severno, da severneje ne gre, v evropski divjini, kjer je število prebivalcev približno enako polovički števila tam živečih belih severnih medvedov. V času polarne noči, ki na Spitzbergih traja dobra dva meseca (od druge polovice novembra do konca januarja), je tam 24-urna tema. Ne le to, da v nobenem trenutku ne moreš oceniti, koliko je ura, temveč lahko auroro borealis loviš, najdeš in občuduješ kar 24/7. Je pa res, da v arktični divjini ni varno raziskovati in oprezati v vlogi osamljenega lovca. Velike stopinje v snegu namreč ves čas opozarjajo na to, da večinsko prebivalstvo tam niso izjemno prijazni domačini …
Vrhunci norveških fjordov
Vabimo vas na edinstveno potovanje z direktnim letom iz Slovenije. Leteli boste v Kristiansund, ki je mestece ob razčlenjeni obali Norveškega morja, ki je bilo v zgodovini središče sušenih polenovk. Od tu je čudovito izhodišče za odkrivanje dežele in njenih lepot: tu se nahaja najvišja vertikalna alpska stena v Evropi – Trolova stena, tu boste videli dih jemajočo gorsko cesto – Trolovo lestev, največji ledenik Evrope, Jostedalsbreen, ter najglobje jezero Evrope, Hornindalsvatn, najslavnejši norveški fjord – Geirangerfjord, ki je del Unescove dediščine.
K Božičku v goste
Sanje niso več zgolj sanje, ampak snežna pravljica na Laponskem, odeta v beli zimski plašč z Božičkovo kapo na glavi.
Islandija: razkošje narave
Obiščite deželo, kjer se ledeniki in ognjeniki še vedno bojujejo za prevlado, kjer pokrajino zaznamujejo gejziri z izbruhi vroče vode, kjer je vsak pogled na zalive in fjorde prava poslastica za ljubitelje narave. Na stotine mrtvih strug, osamelih mostov in razgibane pokrajine vas kar samo vabi na ogled otoka. Pustite, da vas preseneti prisrčnost Reykjavika. Okopajte se v enem od sto kopališč s toplo vodo na prostem. Islandija je še veliko več kot to, le videti in doživeti jo morate!