Maslo je osnovna sestavina v številnih kuhinjah po vsem svetu, je mlečna maščoba, običajno pridobljena iz kravjega mleka. Proces izdelave masla je bil že stoletja nepogrešljiv del kmečkih gospodinjstev in danes je enako pomemben v sodobni prehrambni industriji. Do odkritja masla naj bi prišlo po naključju. Nomad naj bi na svojega konja navezal ovčjo vrečo polno mleka in po dnevu ježe odkril preobrazbo mleka – zmešano mlečno maščobo, ki se je strdila v maslo.
Poglejmo si, kako nastane maslo:
Proces nastajanja masla se začne s svežim mlekom. Največkrat uporabljamo kravje mleko, čeprav se lahko uporabljajo tudi mleko drugih sesalcev, kot so koze ali ovce. Kakovost in sestava mleka sta ključnega pomena za končni izdelek. Mleko krav, ki so bile zunaj na paši in se hranile s travo, je bogati vir vitaminov kot so A, D, E in K.
Prvi korak je ločevanje smetane od mleka. Včasih so mleko pustili stati. Ker je maščoba lažja od ostalih sestavin mleka, se smetana dvigne na površje. Danes poznamo sodobnejši in učinkovitejši postopek, imenovan centrifugiranje. Maslo dobimo s tem, ko smetano mešamo in stresamo, dokler se mlečna maščoba (maslo) ne strdi in loči od tekočega dela, imenovanega pinjenec. Vsebnost maščobe v smetani je ključna, saj bo to vplivalo na kakovost in teksturo končnega masla. Vsebovati mora vsaj 82 % - 85 % maščobe.
Da bi odstranili ostanke sirotke in povečali obstojnost, se maslo običajno opere s hladno vodo. Po tem se lahko maslo oblikuje v različne oblike, kot so kocke, valjčki ali paketi.
Še danes se na Bližnjem vzhodu sicer uporablja najstarejša znana tehnika priprave masla, ki je precej podobna moderni: kmetje živalske kože tesno zavežejo, jih napolnijo z mlekom in tresejo, da dobijo željen rezultat.
Otroci in starši vabljeni v našo Mlečno deželo imenovano Oki Doki, kjer se bomo poučili o vseh mlečninah, pridobivanju le teh in predelavi, na koncu pa se bomo posladkali z Oki Doki dobrotami!
