24-letna Kranjčanka Lana Omejec zaključuje študij tržnega komuniciranja in odnosov z javnostmi na fakulteti za družbene vede, čaka jo samo še diploma. V kreativnem otroškem mestu Minicity opravlja delo strokovne sodelavke. Verjame, da se vse v življenju zgodi z razlogom in da nas vsaka izkušnja, dobra ali slaba, naredi močnejše.
Lana Omejec je zanesljiva, umirjena in prijazna oseba, v zasebnem življenju rada pleše, potuje, odkriva nove kraje, se ukvarja s športom, preživlja čas s prijatelji in fantom ter dobro je. Poklicno se trenutno še malo išče, zato je vesela, da je del Minicityjeve ekipe, v kateri lahko pridobi izkušnje na različnih področjih in tako ugotovi, kaj je tisto, kar jo najbolj veseli. V intervjuju nam je razkrila marsikaj zanimivega o sebi in delu v kreativnem otroškem mestu Minicity Ljubljana.
Kaj so tiste lastnosti, ki te odlikujejo kot zaposleno? Kaj so tvoje vrline, ki jih so v tebi prepoznali delodajalci?
Mislim, da so moje najboljše lastnosti naslednje: pridnost, zansljivost in organiziranost. Vedno sem pripravljena na učenje in sprejemanje novih odgovornosti, vse naloge in zadolžitve pa se trudim opraviti čim bolj kvalitetno.
Si pred ''prvo resno'' službo opravljala še razna dela prek študentskega servisa?
Ja, seveda. Prek študentskega servisa sem delala v domačem podjetju Dilca d.o.o., kjer sem pomagala pri raznih administrativnih delih. Kar nekaj časa sem delala v trgovini z oblačili, Sportina. Poskusila sem z delom v lokalu, ampak sem kmalu ugotovila, da to delo ni zame. Nazadnje sem delala v podjetju Adria Tehnika, kot pomoč na področju ''production planninga''.
V Minicityju si prav tako začela opravljati delo kot študentka. Se še spomniš svojega prvega razgovora za to službo?
Ja, kot bi bilo včeraj. V podjetju, kjer sem delala prej, me zaradi zmanjšanja dela niso več potrebovali in sem še isti dan začela z iskanjem nove službe. Zasledila sem oglas za delo v Minicityju. Takoj me je pritegnil. Priznam, nisem vedela, kaj Minicity sploh je, zato sem hitro ''pogooglala'' in prošnja za delo je bila že poslana. Že naslednji dan sem bila povabljena na razgovor, ki je potekal ''online'', čez nekaj dni pa še na drugi razgovor, z Jasno Žaler Culiberg in Miho Culibergom. Še isti večer sem se razveselila Jasninega maila, da sem sprejeta v Minicityjevo ekipo, in delo se je kmalu pričelo.
Kaj so bile tvoje prve zadolžitve in kako si se spopadla z njimi?
Moj prihod v Minicity je bil kar zanimiv in pester, saj sem prejela veliko informacij v zelo kratkem času. Prve dni sem se uvajala na recepciji, prevzela organizacijo rojstnih dnevov, se preizkusila v prodaji in bila v pomoč pri raznih administrativnih in operativnih nalogah v pisarni. Mislim, da sem se, kljub temu da sva bili s sodelavko malo ''vrženi v vodo'', z nalogami spopadla dobro, saj če se ne bi, verjetno danes ne bi bila tukaj, kjer sem.
Kako si uspela usklajevati študijske obveznosti z delom?
Ker sem imela študijske obveznosti takrat že večinoma zaključene, nisem imela težav usklajevati dela v Minicityju s študijem. Ker mi je študij to dopuščal, sem si tudi prej, ko sem še opravljala dela prek študentskega servisa in redno hodila na predavanja, čas vedno organizirala tako, da sem delala čim več. Seveda, med izpitnim obdobjem malo manj, da sem več časa lahko posvetila učenju in študijskim obveznostim.
Ti je kot mladi osebi, ki se poklicno šele uveljavlja, to dobra odskočna deska za rast in nadaljnje izpopolnjevanje?
Ja, mislim, da je to super odskočna deska za nadaljnjo rast in izpopolnjevanje. V Minicityju je možnosti za različno delo ogromno, pokazati moraš le nekaj volje, zagona in motivacije za delo. Naučiš se lahko veliko novega, poleg tega pa prav od vsakega sodelavca lahko pridobiš ogromno novega znanja in zanimivih informacij.
Zakaj ti je delo v kreativnem otroškem mestu Minicity všeč? Ti veliko pomeni to, da je podjetje družbeno odgovorno in da ''vzgaja'' mlade generacije?
Delo mi je všeč, ker je raznoliko in pestro, vsak dan se zgodi nekaj novega, delovni čas pa je fleksibilen. Seveda, tudi velik plus dam podjetju zato, ker je družbeno odgovorno. Všeč mi je predvsem to, da Minicity ni le klasična igralnica, v kateri se otrok igra, ampak se tudi veliko nauči in krepi svoje sposobnosti, s tem pa lahko pozitivno vpliva na družbo in prihodnje generacije.
Česa si se naučila v tem obdobju? Kakšne izkušnje si pridobila?
V Minicityju se vsak dan srečuješ z novimi izzivi in pridobivaš izkušnje ter nova poznanstva. Definitivno je bilo to leto polno novega znanja, naučila sem se iznajdljivosti in kreativnosti ter pridobila nekaj vodstvenih sposobnosti, ker sem opravljala tudi delo vodje recepcije, predvsem pa to, da ne smeš prehitro obupati.
Opravljaš delo strokovne sodelavke. Kaj najprej storiš ob prihodu v službo? Kako potem poteka tvoj delovni dan v pisarni?
Ja, tako je. Moje delo je sicer razdeljeno na večino dela na recepciji in nekaj dela v pisarni. Če moj dan poteka v pisarni, zjutraj po navadi pridem v službo med prvimi, in sicer med 7.00 in 7.30. Všeč mi je, da imam zjutraj eno uro časa zase, da pregledam elektronsko pošto in postorim prve nujne naloge, preden se s sodelavkami odpravimo na kavico. Po kavici nadaljujem s pregledom elektronske pošte in postorim čim več nalog, ki so na ''to-do'' seznamu. Vsak dan pa se najdejo tudi kakšne nepričakovane naloge, s katerimi se moram spopasti v tistem dnevu.
Delo opravljaš tudi na recepciji. Kaj so po tvojem mnenju tiste lastnosti, ki jih lahko pripišemo prijaznemu, ustrežljivemu, gostoljubnemu ... receptorju, ki sprejema male in velike na vhodu v kreativno otroško mesto?
Ja, res je. Kar ¾ svojega urnika v Minicityju preživim na recepciji. Delo me je že od začetka zelo pritegnilo in mi je zanimivo. Dober receptor mora biti, po mojem mnenju, komunikativen, sproščen, prijazen, spoštljiv, urejen in korekten do vseh. Znati se mora spopasti z različnimi situacijami in značaji obiskovalcev.
Bi lahko rekli, da je prav vsak tvoj delovni dan izpolnjen z novimi zanimivimi nalogami? Kaj je na primer bilo danes na tvojem ''to-do'' seznamu?
Ja, čisto vsak dan je drugačen in po svoje zanimiv ter pester. Danes sem bila nekaj časa svojega urnika na recepciji, kjer sem sprejemala stranke in izdajala vstopnice za vstop v naše malo mesto. Poleg tega pa je bilo na ''to-do'' seznamu urejanje adreme, urejanje trgovine z igračami in odgovarjanje na ta zanimiva vprašanja.
Meniš, da je dober delodajalec tisti, ki te pohvali za uspešno opravljeno delo?
Ja, menim, da je pohvalo vedno dobro slišati, seveda le, če si pohvalo zares zaslužiš.
Ali je zate prednost dejstvo, da lahko delo opravljaš tako v dopoldanskem kot tudi popoldanskem času ter tudi od doma? Lahko tako lažje organiziraš svoj delovni urnik s prostočasnimi aktivnostmi?
Ja, fleksibilen delovni čas mi definitivno pomeni prednost. Ker imam urnik že za mesec dni vnaprej, si lažje organiziram prostočasne dejavnosti. Fleksibilen delovni čas in delo od doma pa prispevata tudi k večji produktivnosti in učinkovitosti mojega dela.
Kaj ti je najpomebnejše na delovnem mestu? So to odnosi, možnost učenja od drugih ali dodatnega izobraževanja ter usposabljanja, biti slišan s strani šefov, zadovoljne stranke, finančna plat, biti del velikih projektov ...? Ali skupek vsega?
Poudarila bi, da mi je najpomembnejši kar skupek vsega. Če bi se morala odločiti za nekaj, pa so to zagotovo odnosi in dobro vzdušje med zaposlenimi, saj z njimi preživiš večino svojega časa, ter možnost učenja in dodatnega izobraževanja. Verjamem, da so izkušnje, ki jih pridobiš, vredne največ.
Kaj te najbolj motivira za delo? Kaj je zate najmočnejša spodbuda?
Najmočnejša spodbuda zame je prepoznavanje dobrega dela. Menim, da je prav, da se dobro delo pohvali ali nagradi. Definitivno so motivacija tudi cilji, ki jih zastavimo na začetku leta, poleg tega pa mi je pomembo tudi ohranjanje pozitivnosti v podjetju, s pomočjo katere je delo veliko lažje in učinkovitejše.
V Minicityju se skriva tudi ljubek lokal, v katerem starši lahko v miru spijejo kavico. In prav pri njem boš v prihodnje imela veliko vlogo ti. Nam lahko zaupaš malo več o tem?
Ja, res je. Z naslednjim letom prevzemam tudi mesto vodje lokala. V Minicityju deluje samopostrežna kavarnica, kjer razvajamo tako male kot velike goste. Starši se lahko v kavarnici sprostijo in si postrežejo s svojo najljubšo pijačo ali kavico, medtem ko se njihovi malčki igrajo v mestu. Kavarnico sicer še razvijamo, zato zaenkrat iščem in si zapisujem ideje, kaj bi lahko v kavarnici še spremenili in dodali, da bo le-ta še bolj privlačna za stranke.
V Minicityju si otroci uresničijo svoje sanje. Kakšne pa so Lanine sanje?
Če govorimo o poklicnem svetu, so moje sanje, da si nekoč ustvarim nekaj svojega, kaj pa bo to, naj ostane skrivnost. Zasebno si nekoč želim imeti hiško ob morju.
Imaš morda kakšen moder nasvet za mlade, ki trenutno iščejo svojo prvo zaposlitev?
Mladim svetujem, naj ne obupajo, naj zgrabijo čim več priložnosti, ki se jim ponudijo, in sledijo svojim sanjam.
